Nauki za Adventiste, komentarji spisov Ellen G. White

navigacija

1. Jezus je Bog, ne Božji agent v kategoriji prerokov in angelov. 2. Bog je nadaljeval s komunikacijo s človeštvom neposredno po padcu (1. Mojzesova 3. poglavje; 4. poglavje, vrste 1-16; 6. poglavje od vrste 7 do 7. poglavja vrste 5). 3. Koncepta preizkusne dobe ni nikjer v Bibliji 4. Jezus je razodel Očetovo odpuščanje, pravičnost in milost.

1. Geneza 3,23-24 ne podpira stališča, da je Bog prenehal z direktno komunikacijo s človeštvom. V tem delu Biblije dobimo pojasnilo o izgonu iz Rajskega vrta in onemogočenem dostopu do drevesa življenja. 2. Jezus ni "ločen" od večnega, vsemogočnega Boga. Jezus ni Božji poslanec, da bi prenašal sporočila človeštvu. Jezus je večen Bog in večno Bog - individualen in del trojice - je Tisti, ki je na goro Sinai dostavil zavezo. 3. Naše naravno stanje je "predmet srda". Mi smo rojeni mrtvi in oživimo skozi Božji čudež, ki nas oživi s Kristusom, zapečati s Svojim Duhom, in nas prenese iz nadvlade teme v kraljestvo Njegovega Sina. S tem čudežem preidemo iz smrti v življenje in ne bomo zapadli sodbi. Naš odnos z Bogom ni definiran z našimi grehi, temveč ali smo pokriti z Jezusovo krvjo skozi vero Božje milosti. (Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, vendar to ni iz vas, ampak je Božji dar. Niste odrešeni iz del, da se ne bi kdo hvalil. Efežanom 2, 8-9)

1. Satan ni ustvaril trnjev, osata ali ljuljke. Bog jih je odredil, ko je preklel zemljo (Geneza 3, 17-18). Nadalje, Bog zaveže stvarstvo sužnosti razpadanja na podlagi svojega lastnega suverenega ukaza (Rimljanom 8,20-22). Bog, ne Satan, je odgovoren za prekletstvo smrti kot odgovor na greh in za efekt Njegovega prekletstva na celotno stvarstvo. 2. Božje nevidne lastnosti, Njegova večna moč in božansko naravo je moč videti "od stvaritve sveta". Vpliv greha ni zasenčil Božjega samo-razodetja skozi Njegovo stvarstvo. Bolj kot to, ljudje so zadušili poznavanje Boga s svojo brezbožnostjo. Razpad prisoten v naravi ni vzrok zadušitve Božjega razodetja. (glej Rimljanom 1,18-22) 3. Ni zanemarjanje "dolžnosti" to, za kar so ljudje krivi, krivi so, ker ne sprejmejo Boga, kot se je Sam razodel (Rimljanom 8,20-21)

1. Predpostavka, da Bog nič več ne govori z človeštvom, je napačna. Nikjer v Bibliji ne zasledimo te ideje. Ravno obratno, Biblija nam poroča o več direktnih dvogovorih, Mojzes, Enoh, Noe, Abraham, Job, in mnogi drugi. 2. Mojzesova nepripravljenost prenesti Božje sporočilo Faraonu ni bila "ponižnost", bila je posledica nezaupanja v Boga, kar je dvignilo Božjo jezo. (Exodus 4,14) 3. Tora (Peteroknižje) ne razkriva samo Božji klic Mojzesu kot preroku, pač pa daje tudi navodila za odkrivanje lažnih prerokov.

1. Stvarjenje Adama je popolnoma drugačno od navdihnjenosti Biblije. Paralelo s stvarjenjem najdemo v našem lastnem novem rojstvu, ko so naši mrtvi duhovi prerojeni s Svetim Duhom, kar nam daje duhovno življenje in nas premakne od mrtvih v življenje. (Janez 5,24) 2. Besede Biblije so bile neposredno navdihnjene od Boga. On ni zgolj navdihnil misli piscev in jim potem dovolil, da bi jih zabeležili v nepopolnosti zaviti v omejitev človeškega razumevanja. 3. Deset zapovedi nimajo večje avtoritete, niso bolj direktno dane od Boga, kot pa ostala besedila Biblije. Jezus je Bog - ta isti Bog, ki je napisal deset zapovedi. Njegova božanskost in večna moč ni niti malo omejena z njegovim utelešenjem. V njem je utelešeno vse (Kološanom 1,17). Jezus je večji kot deset zapovedi. On je večen, zakon pa ima svoj začetek in konec (Galatom 3,17).

1. Jezusovo popolno življenje primarno ni naš "vzgled" temveč naš "nadomestek". On je prišel, da bi izvršil spravo za naše grehe in da bi ustvaril novo, živo pot za nas, da bi bili združeni z Bogom brez zagrinjala (Hebrejcem 10, 19-22; 2,17) Ne samo njegova smrt temveč tudi njegovo popolno življenje nadomešča naše. Njegova pravična popolnost nas pokrije, ko položimo svojo vero v Njega. Njegova pravičnost je dobesedno tista, ki jo Bog šteje nam v dobro (Filipijanom 3, 8-9) 2. Jezusovo vstajenje nam je prineslo mnogo več kot zgolj upanje v naše vstajenje. To je sredstvo s katerim smo rešeni. Njegova smrt nas spravlja z Bogom; njegova smrt je to, kar je zlomilo moč smrti in nam omogoča, da se znova rodimo s Svetim Duhom in postanemo duhovno živi, da preidemo iz smrti v življenje (Janez 5, 24; 3, 5-6) 3. Jezusov vnebohod je več kot obljuba o ponovnem prihodu. Je zadnja stopnica v Jezusovem delu. Njegov vnebohod je omogočil Svetemu Duhu da pride in poda ljudem novo rojstvo in kreira Kristusovo telo v njih, ki verjamejo v Jezusa. Jezusov vnebohod je označil popolno izpolnitev zakona in ustoličenje cerkve, ki jo vrata podzemlja ne bodo premagala (Matevž 16,18).

1. Jezus ni prišel samo zato, da bi razkril Očetovo osebnost ali da bi zagovarjal zakon. Prišel je, da demonstrira Božjo pravičnost. Bog ni kaznoval za grehe storjene pred tem, in Jezus je prišel, da bi pokazal, da je Bog tako pravičen, kot opravičitelj vseh, ki verjamejo v Jezusa (Rimljanom 3, 25-26). 2. Jezusova smrt je bila daritev in nas pušča popolnoma v Njegovem dolgu. Moramo opustiti našo željo po povračilu, po odsluženju, ali po čemerkoli, s čimer bomo dokazali, da smo vredni tega. Naš edini odziv je lahko predati se Njegovemu namenu. Naša kontrola nad našim življenjem je končana. 3. Ko se predamo tej veliki daritvi za nas, prejmemo življenje od Boga v Osebi Svetega Duha, ki začne prebivati v nas in nas privede v življenje. Preidemo iz smrti v življenje, in naše življenje postane skrito s Kristusom v Bogu (Kološanom 3,3).

1. Mojzes ni primer "običajnega" preroka. Vrstica tedna iz 4. Mojzesove 12, 6 je vzeta izven konteksta in skuša opisati, kaj bi bralec lahko prepoznal kot preroka danes. Poln kontekst pa pravzaprav opisuje Mojzesa kot unikatnega in razkrije Božjo kazen tistim, ki bi ga klevetali. 2. Hebrejcem 1, 1-2 je zelo jasnih in ne dopušča neke "nove luči" dane preko prerokov ali "sedanje resnice", ki je drugačna od tiste, ki je že jasno razkrita v Bibliji. 3. Novozavezni dar prerokovanja je služil formaciji cerkve (Efežanom 2, 20 "Sezidani ste na temelju apostolov in prerokov. Vogalni kamen pa je sam Kristus Jezus,"SSP) in ima namen graditi Kristusovo telo, ne pa namena dajati cerkvi nove doktrine, novo luč ali "sedanjo resnico". "In on je dal, da so nekateri apostoli, drugi preroki, spet drugi oznanjevalci evangelija, spet drugi pastirji in učitelji, 12 da se sveti usposobijo za delo služenja, za izgrajevanje Kristusovega telesa," (Efežanom 4,11-12 SSP) Jezus je Božje zadnje razkritje.

-- Začetna stran --
03. Januar 2009
02. Januar 2009
01. Januar 2009
31. December 2008
30. December 2008
29. December 2008
28. December 2008
27. December 2008

27. December 2008 - Celotno besedilo v angleščini

Nebeška sredstva komuniciranja

Ta kratka lekcija opredeljuje Božje splošno "razodetje Njega samega vsem ljudem skozi naravo in vest (glej Psalm 19:1, Rimljanom 1:20)." Nadalje opredeljuje posebna razodetja kot "Božja razodetja preko prerokov, kot so zapisana v Bibliji, še posebej pa preko Jezusa Kristusa." Nauk nadalje navaja "On je poslal svojega Sina, ki je v človeški podobi razodel Očeta na edinstven in močan način."

V literaturi, ki spremlja Nauke, "E.G. White Notes" - zbirka citatov Ellen White - najdemo naslednji citat iz 20. strani knjige "Conflict and Courage":

"Obstajati bi moralo sodelovanje med človekom in Bogom. A v ta načrt se je z veliko mero vmešal Adamov prestop. Satan ga je vpeljal v greh in Gospod zatem ni več komuniciral z njim na enak način kot takrat, ko je bil brez greha.

"Po padcu Kristus postane njegov inštruktor. On je deloval kot Božja zamenjava in rešil človeštvo pred takojšnjo smrtjo. Nase je prevzel mesto posrednika. Adamu in Evi je bila dana poizkusna doba v kateri naj se vrneta v poslušnost in zvestobo in v tem načrtu je bilo zajeto njuno celotno potomstvo.

Prestop tega zakona je prinesel strahovito delitev med Bogom in človekom."Brez spravne službe Božjega Sina ne bi bilo sporočila za blagoslov ali odrešenja od Boga za človeka. Bog je bil ljubosumen na čast Svojega zakona. Adamu je v njegovi nedolžnosti bilo odobreno neposredno, svobodno in veselo občestvo s svojim Stvarnikom. Po padcu pa je Bog komuniciral s človekom samo preko Kristusa in angelov."

Problemi te lekcije:

Ta prva lekcija ne predstavi Jezusa kot Vsemogočnega Boga, temveč zgolj kot nekega Božjega agenta. Citat iz knjige "Conflict and Courage" nam pove, da je Jezus komuniciral s človekom namesto da bi Bog komuniciral s človekom.

Vendar Jezus ni bil zgolj še eno razodetje Boga in Njegove volje v kategoriji prerokov in angelov. V Jezusu je utelešena vsa polnost božanstva. (Kološanom 1,19). Jezus je Bog (Janez 1,1-18), ne le eno-tretjinski del Boga ali upodobljen izdih Boga, kot trdi ellen White v Spiritual Gifts, Vo. 3, str. 376 in Early Writings str. 145.

Pravzaprav je Jezus vzpodbudil jezo Farizejev, ker se je predstavil z identiteto Boga in uporabil Božje ime, Jaz Sem (Janez 8,58).

1. Mojzesova knjiga v tretjem poglavju nam razkrije, da je Bog govoril iz oči v oči z Adamom in Evo po padcu, razlagajoč jima posledice greha in napovedujoč prihod Odrešenika, ki bo zdrobil glavo kači. Dalje v Janezu 10,30 Jezus pravi "Jaz in Oče sva eno".

Biblija tudi ne poroča o kakršnikoli poizkusni dobi, ki naj bi bila dana Adamu in Evi, da se vrneta v poslušnost in zvestobo. Bog je podal natančno kaj se bo zgodilo Adamu in Evi ter potomcem, obljubil je Odrešenika ter ju oblekel z živalskimi kožami, kot On obleče nas z Jezusovo pravičnostjo, ko verujemo. V navezavo temu, v zadnjem odstavku "Conflict and Courage" nadalje piše: "Bog je bil ljubosumen na čast Svojega zakona." Nikjer v Bibliji ne zasledimo, da bi bil Bog ljubosumen na čast Svojega zakona, niti nam Biblija ne poroča, da bi kdorkoli kadarkoli podvomil v Njegovo potrebo po zagovarjanju Njegove pravice dati zakon človeštvu. Pravzaprav Rimljanom 3, 20-26 pojasni, da noben človek ni opravičen v Božjih očeh z deli postave, "kajti postava nam le omogoča, da spoznamo greh". Bog pa je branil svojo lastno pravičnost - ne zakona - z razodetjem Jezusa kot spravo za greh in v tem demonstriral Božjo pravičnost, da je pustil grehe storjene pred križem nekaznovane. Skozi Jezusovo smrt je Bog demonstriral Svojo pravičnost, "Njega je Bog postavil kot spravo po veri v njegovi krvi, da bi pokazal svojo pravičnost, ker je prizanašal prej storjenim grehom v času božje potrpežljivosti, da bi pokazal svojo pravičnost v sedanjem času: da je sam pravičen in da opravičuje tistega, ki je iz vere v Jezusa."

Povzetek:
1. Jezus je Bog, ne Božji agent v kategoriji prerokov in angelov.

2. Bog je nadaljeval s komunikacijo s človeštvom neposredno po padcu (1. Mojzesova 3. poglavje; 4. poglavje, vrste 1-16; 6. poglavje od vrste 7 do 7. poglavja vrste 5).

3. Koncepta preizkusne dobe ni nikjer v Bibliji
4. Jezus je razodel Očetovo odpuščanje, pravičnost in milost.

Komentarji Naukov Adventistične Cerkve	navigacija
Delni prevod strani BibleStudiesForAdventists.com


navigacija 1. Jezus je Bog, ne Božji agent v kategoriji prerokov in angelov. 2. Bog je nadaljeval s komunikacijo s človeštvom neposredno po padcu (1. Mojzesova 3. poglavje; 4. poglavje, vrste 1-16; 6. poglavje od vrste 7 do 7. poglavja vrste 5). 3. Koncepta preizkusne dobe ni nikjer v Bibliji 4. Jezus je razodel Očetovo odpuščanje, pravičnost in milost. 1. Geneza 3,23-24 ne podpira stališča, da je Bog prenehal z direktno komunikacijo s človeštvom. V tem delu Biblije dobimo pojasnilo o izgonu iz Rajskega vrta in onemogočenem dostopu do drevesa življenja. 2. Jezus ni "ločen" od večnega, vsemogočnega Boga. Jezus ni Božji poslanec, da bi prenašal sporočila človeštvu. Jezus je večen Bog in večno Bog - individualen in del trojice - je Tisti, ki je na goro Sinai dostavil zavezo. 3. Naše naravno stanje je "predmet srda". Mi smo rojeni mrtvi in oživimo skozi Božji čudež, ki nas oživi s Kristusom, zapečati s Svojim Duhom, in nas prenese iz nadvlade teme v kraljestvo Njegovega Sina. S tem čudežem preidemo iz smrti v življenje in ne bomo zapadli sodbi. Naš odnos z Bogom ni definiran z našimi grehi, temveč ali smo pokriti z Jezusovo krvjo skozi vero Božje milosti. (Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, vendar to ni iz vas, ampak je Božji dar. Niste odrešeni iz del, da se ne bi kdo hvalil. Efežanom 2, 8-9) 1. Satan ni ustvaril trnjev, osata ali ljuljke. Bog jih je odredil, ko je preklel zemljo (Geneza 3, 17-18). Nadalje, Bog zaveže stvarstvo sužnosti razpadanja na podlagi svojega lastnega suverenega ukaza (Rimljanom 8,20-22). Bog, ne Satan, je odgovoren za prekletstvo smrti kot odgovor na greh in za efekt Njegovega prekletstva na celotno stvarstvo. 2. Božje nevidne lastnosti, Njegova večna moč in božansko naravo je moč videti "od stvaritve sveta". Vpliv greha ni zasenčil Božjega samo-razodetja skozi Njegovo stvarstvo. Bolj kot to, ljudje so zadušili poznavanje Boga s svojo brezbožnostjo. Razpad prisoten v naravi ni vzrok zadušitve Božjega razodetja. (glej Rimljanom 1,18-22) 3. Ni zanemarjanje "dolžnosti" to, za kar so ljudje krivi, krivi so, ker ne sprejmejo Boga, kot se je Sam razodel (Rimljanom 8,20-21) 1. Predpostavka, da Bog nič več ne govori z človeštvom, je napačna. Nikjer v Bibliji ne zasledimo te ideje. Ravno obratno, Biblija nam poroča o več direktnih dvogovorih, Mojzes, Enoh, Noe, Abraham, Job, in mnogi drugi. 2. Mojzesova nepripravljenost prenesti Božje sporočilo Faraonu ni bila "ponižnost", bila je posledica nezaupanja v Boga, kar je dvignilo Božjo jezo. (Exodus 4,14) 3. Tora (Peteroknižje) ne razkriva samo Božji klic Mojzesu kot preroku, pač pa daje tudi navodila za odkrivanje lažnih prerokov. 1. Stvarjenje Adama je popolnoma drugačno od navdihnjenosti Biblije. Paralelo s stvarjenjem najdemo v našem lastnem novem rojstvu, ko so naši mrtvi duhovi prerojeni s Svetim Duhom, kar nam daje duhovno življenje in nas premakne od mrtvih v življenje. (Janez 5,24) 2. Besede Biblije so bile neposredno navdihnjene od Boga. On ni zgolj navdihnil misli piscev in jim potem dovolil, da bi jih zabeležili v nepopolnosti zaviti v omejitev človeškega razumevanja. 3. Deset zapovedi nimajo večje avtoritete, niso bolj direktno dane od Boga, kot pa ostala besedila Biblije. Jezus je Bog - ta isti Bog, ki je napisal deset zapovedi. Njegova božanskost in večna moč ni niti malo omejena z njegovim utelešenjem. V njem je utelešeno vse (Kološanom 1,17). Jezus je večji kot deset zapovedi. On je večen, zakon pa ima svoj začetek in konec (Galatom 3,17). 1. Jezusovo popolno življenje primarno ni naš "vzgled" temveč naš "nadomestek". On je prišel, da bi izvršil spravo za naše grehe in da bi ustvaril novo, živo pot za nas, da bi bili združeni z Bogom brez zagrinjala (Hebrejcem 10, 19-22; 2,17) Ne samo njegova smrt temveč tudi njegovo popolno življenje nadomešča naše. Njegova pravična popolnost nas pokrije, ko položimo svojo vero v Njega. Njegova pravičnost je dobesedno tista, ki jo Bog šteje nam v dobro (Filipijanom 3, 8-9) 2. Jezusovo vstajenje nam je prineslo mnogo več kot zgolj upanje v naše vstajenje. To je sredstvo s katerim smo rešeni. Njegova smrt nas spravlja z Bogom; njegova smrt je to, kar je zlomilo moč smrti in nam omogoča, da se znova rodimo s Svetim Duhom in postanemo duhovno živi, da preidemo iz smrti v življenje (Janez 5, 24; 3, 5-6) 3. Jezusov vnebohod je več kot obljuba o ponovnem prihodu. Je zadnja stopnica v Jezusovem delu. Njegov vnebohod je omogočil Svetemu Duhu da pride in poda ljudem novo rojstvo in kreira Kristusovo telo v njih, ki verjamejo v Jezusa. Jezusov vnebohod je označil popolno izpolnitev zakona in ustoličenje cerkve, ki jo vrata podzemlja ne bodo premagala (Matevž 16,18). 1. Jezus ni prišel samo zato, da bi razkril Očetovo osebnost ali da bi zagovarjal zakon. Prišel je, da demonstrira Božjo pravičnost. Bog ni kaznoval za grehe storjene pred tem, in Jezus je prišel, da bi pokazal, da je Bog tako pravičen, kot opravičitelj vseh, ki verjamejo v Jezusa (Rimljanom 3, 25-26). 2. Jezusova smrt je bila daritev in nas pušča popolnoma v Njegovem dolgu. Moramo opustiti našo željo po povračilu, po odsluženju, ali po čemerkoli, s čimer bomo dokazali, da smo vredni tega. Naš edini odziv je lahko predati se Njegovemu namenu. Naša kontrola nad našim življenjem je končana. 3. Ko se predamo tej veliki daritvi za nas, prejmemo življenje od Boga v Osebi Svetega Duha, ki začne prebivati v nas in nas privede v življenje. Preidemo iz smrti v življenje, in naše življenje postane skrito s Kristusom v Bogu (Kološanom 3,3). 1. Mojzes ni primer "običajnega" preroka. Vrstica tedna iz 4. Mojzesove 12, 6 je vzeta izven konteksta in skuša opisati, kaj bi bralec lahko prepoznal kot preroka danes. Poln kontekst pa pravzaprav opisuje Mojzesa kot unikatnega in razkrije Božjo kazen tistim, ki bi ga klevetali. 2. Hebrejcem 1, 1-2 je zelo jasnih in ne dopušča neke "nove luči" dane preko prerokov ali "sedanje resnice", ki je drugačna od tiste, ki je že jasno razkrita v Bibliji. 3. Novozavezni dar prerokovanja je služil formaciji cerkve (Efežanom 2, 20 "Sezidani ste na temelju apostolov in prerokov. Vogalni kamen pa je sam Kristus Jezus,"SSP) in ima namen graditi Kristusovo telo, ne pa namena dajati cerkvi nove doktrine, novo luč ali "sedanjo resnico". "In on je dal, da so nekateri apostoli, drugi preroki, spet drugi oznanjevalci evangelija, spet drugi pastirji in učitelji, 12 da se sveti usposobijo za delo služenja, za izgrajevanje Kristusovega telesa," (Efežanom 4,11-12 SSP) Jezus je Božje zadnje razkritje. -- Začetna stran -- 03. Januar 2009 02. Januar 2009 01. Januar 2009 31. December 2008 30. December 2008 29. December 2008 28. December 2008 27. December 2008	27. December 2008 - Celotno besedilo v angleščini Nebeška sredstva komuniciranja Ta kratka lekcija opredeljuje Božje splošno "razodetje Njega samega vsem ljudem skozi naravo in vest (glej Psalm 19:1, Rimljanom 1:20)." Nadalje opredeljuje posebna razodetja kot "Božja razodetja preko prerokov, kot so zapisana v Bibliji, še posebej pa preko Jezusa Kristusa." Nauk nadalje navaja "On je poslal svojega Sina, ki je v človeški podobi razodel Očeta na edinstven in močan način." V literaturi, ki spremlja Nauke, "E.G. White Notes" - zbirka citatov Ellen White - najdemo naslednji citat iz 20. strani knjige "Conflict and Courage": "Obstajati bi moralo sodelovanje med človekom in Bogom. A v ta načrt se je z veliko mero vmešal Adamov prestop. Satan ga je vpeljal v greh in Gospod zatem ni več komuniciral z njim na enak način kot takrat, ko je bil brez greha. "Po padcu Kristus postane njegov inštruktor. On je deloval kot Božja zamenjava in rešil človeštvo pred takojšnjo smrtjo. Nase je prevzel mesto posrednika. Adamu in Evi je bila dana poizkusna doba v kateri naj se vrneta v poslušnost in zvestobo in v tem načrtu je bilo zajeto njuno celotno potomstvo. Prestop tega zakona je prinesel strahovito delitev med Bogom in človekom."Brez spravne službe Božjega Sina ne bi bilo sporočila za blagoslov ali odrešenja od Boga za človeka. Bog je bil ljubosumen na čast Svojega zakona. Adamu je v njegovi nedolžnosti bilo odobreno neposredno, svobodno in veselo občestvo s svojim Stvarnikom. Po padcu pa je Bog komuniciral s človekom samo preko Kristusa in angelov." Problemi te lekcije: Ta prva lekcija ne predstavi Jezusa kot Vsemogočnega Boga, temveč zgolj kot nekega Božjega agenta. Citat iz knjige "Conflict and Courage" nam pove, da je Jezus komuniciral s človekom namesto da bi Bog komuniciral s človekom. Vendar Jezus ni bil zgolj še eno razodetje Boga in Njegove volje v kategoriji prerokov in angelov. V Jezusu je utelešena vsa polnost božanstva. (Kološanom 1,19). Jezus je Bog (Janez 1,1-18), ne le eno-tretjinski del Boga ali upodobljen izdih Boga, kot trdi ellen White v Spiritual Gifts, Vo. 3, str. 376 in Early Writings str. 145. Pravzaprav je Jezus vzpodbudil jezo Farizejev, ker se je predstavil z identiteto Boga in uporabil Božje ime, Jaz Sem (Janez 8,58). 1. Mojzesova knjiga v tretjem poglavju nam razkrije, da je Bog govoril iz oči v oči z Adamom in Evo po padcu, razlagajoč jima posledice greha in napovedujoč prihod Odrešenika, ki bo zdrobil glavo kači. Dalje v Janezu 10,30 Jezus pravi "Jaz in Oče sva eno". Biblija tudi ne poroča o kakršnikoli poizkusni dobi, ki naj bi bila dana Adamu in Evi, da se vrneta v poslušnost in zvestobo. Bog je podal natančno kaj se bo zgodilo Adamu in Evi ter potomcem, obljubil je Odrešenika ter ju oblekel z živalskimi kožami, kot On obleče nas z Jezusovo pravičnostjo, ko verujemo. V navezavo temu, v zadnjem odstavku "Conflict and Courage" nadalje piše: "Bog je bil ljubosumen na čast Svojega zakona." Nikjer v Bibliji ne zasledimo, da bi bil Bog ljubosumen na čast Svojega zakona, niti nam Biblija ne poroča, da bi kdorkoli kadarkoli podvomil v Njegovo potrebo po zagovarjanju Njegove pravice dati zakon človeštvu. Pravzaprav Rimljanom 3, 20-26 pojasni, da noben človek ni opravičen v Božjih očeh z deli postave, "kajti postava nam le omogoča, da spoznamo greh". Bog pa je branil svojo lastno pravičnost - ne zakona - z razodetjem Jezusa kot spravo za greh in v tem demonstriral Božjo pravičnost, da je pustil grehe storjene pred križem nekaznovane. Skozi Jezusovo smrt je Bog demonstriral Svojo pravičnost, "Njega je Bog postavil kot spravo po veri v njegovi krvi, da bi pokazal svojo pravičnost, ker je prizanašal prej storjenim grehom v času božje potrpežljivosti, da bi pokazal svojo pravičnost v sedanjem času: da je sam pravičen in da opravičuje tistega, ki je iz vere v Jezusa." Povzetek: 1. Jezus je Bog, ne Božji agent v kategoriji prerokov in angelov. 2. Bog je nadaljeval s komunikacijo s človeštvom neposredno po padcu (1. Mojzesova 3. poglavje; 4. poglavje, vrste 1-16; 6. poglavje od vrste 7 do 7. poglavja vrste 5). 3. Koncepta preizkusne dobe ni nikjer v Bibliji 4. Jezus je razodel Očetovo odpuščanje, pravičnost in milost.