1. Jezus je Bog, ne Božji agent v kategoriji prerokov in angelov. 2. Bog je nadaljeval s komunikacijo s človeštvom neposredno po padcu (1. Mojzesova 3. poglavje; 4. poglavje, vrste 1-16; 6. poglavje od vrste 7 do 7. poglavja vrste 5). 3. Koncepta preizkusne dobe ni nikjer v Bibliji 4. Jezus je razodel Očetovo odpuščanje, pravičnost in milost.

1. Geneza 3,23-24 ne podpira stališča, da je Bog prenehal z direktno komunikacijo s človeštvom. V tem delu Biblije dobimo pojasnilo o izgonu iz Rajskega vrta in onemogočenem dostopu do drevesa življenja. 2. Jezus ni "ločen" od večnega, vsemogočnega Boga. Jezus ni Božji poslanec, da bi prenašal sporočila človeštvu. Jezus je večen Bog in večno Bog - individualen in del trojice - je Tisti, ki je na goro Sinai dostavil zavezo. 3. Naše naravno stanje je "predmet srda". Mi smo rojeni mrtvi in oživimo skozi Božji čudež, ki nas oživi s Kristusom, zapečati s Svojim Duhom, in nas prenese iz nadvlade teme v kraljestvo Njegovega Sina. S tem čudežem preidemo iz smrti v življenje in ne bomo zapadli sodbi. Naš odnos z Bogom ni definiran z našimi grehi, temveč ali smo pokriti z Jezusovo krvjo skozi vero Božje milosti. (Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, vendar to ni iz vas, ampak je Božji dar. Niste odrešeni iz del, da se ne bi kdo hvalil. Efežanom 2, 8-9)

1. Satan ni ustvaril trnjev, osata ali ljuljke. Bog jih je odredil, ko je preklel zemljo (Geneza 3, 17-18). Nadalje, Bog zaveže stvarstvo sužnosti razpadanja na podlagi svojega lastnega suverenega ukaza (Rimljanom 8,20-22). Bog, ne Satan, je odgovoren za prekletstvo smrti kot odgovor na greh in za efekt Njegovega prekletstva na celotno stvarstvo. 2. Božje nevidne lastnosti, Njegova večna moč in božansko naravo je moč videti "od stvaritve sveta". Vpliv greha ni zasenčil Božjega samo-razodetja skozi Njegovo stvarstvo. Bolj kot to, ljudje so zadušili poznavanje Boga s svojo brezbožnostjo. Razpad prisoten v naravi ni vzrok zadušitve Božjega razodetja. (glej Rimljanom 1,18-22) 3. Ni zanemarjanje "dolžnosti" to, za kar so ljudje krivi, krivi so, ker ne sprejmejo Boga, kot se je Sam razodel (Rimljanom 8,20-21)

1. Predpostavka, da Bog nič več ne govori z človeštvom, je napačna. Nikjer v Bibliji ne zasledimo te ideje. Ravno obratno, Biblija nam poroča o več direktnih dvogovorih, Mojzes, Enoh, Noe, Abraham, Job, in mnogi drugi. 2. Mojzesova nepripravljenost prenesti Božje sporočilo Faraonu ni bila "ponižnost", bila je posledica nezaupanja v Boga, kar je dvignilo Božjo jezo. (Exodus 4,14) 3. Tora (Peteroknižje) ne razkriva samo Božji klic Mojzesu kot preroku, pač pa daje tudi navodila za odkrivanje lažnih prerokov.

1. Stvarjenje Adama je popolnoma drugačno od navdihnjenosti Biblije. Paralelo s stvarjenjem najdemo v našem lastnem novem rojstvu, ko so naši mrtvi duhovi prerojeni s Svetim Duhom, kar nam daje duhovno življenje in nas premakne od mrtvih v življenje. (Janez 5,24) 2. Besede Biblije so bile neposredno navdihnjene od Boga. On ni zgolj navdihnil misli piscev in jim potem dovolil, da bi jih zabeležili v nepopolnosti zaviti v omejitev človeškega razumevanja. 3. Deset zapovedi nimajo večje avtoritete, niso bolj direktno dane od Boga, kot pa ostala besedila Biblije. Jezus je Bog - ta isti Bog, ki je napisal deset zapovedi. Njegova božanskost in večna moč ni niti malo omejena z njegovim utelešenjem. V njem je utelešeno vse (Kološanom 1,17). Jezus je večji kot deset zapovedi. On je večen, zakon pa ima svoj začetek in konec (Galatom 3,17).

1. Jezusovo popolno življenje primarno ni naš "vzgled" temveč naš "nadomestek". On je prišel, da bi izvršil spravo za naše grehe in da bi ustvaril novo, živo pot za nas, da bi bili združeni z Bogom brez zagrinjala (Hebrejcem 10, 19-22; 2,17) Ne samo njegova smrt temveč tudi njegovo popolno življenje nadomešča naše. Njegova pravična popolnost nas pokrije, ko položimo svojo vero v Njega. Njegova pravičnost je dobesedno tista, ki jo Bog šteje nam v dobro (Filipijanom 3, 8-9) 2. Jezusovo vstajenje nam je prineslo mnogo več kot zgolj upanje v naše vstajenje. To je sredstvo s katerim smo rešeni. Njegova smrt nas spravlja z Bogom; njegova smrt je to, kar je zlomilo moč smrti in nam omogoča, da se znova rodimo s Svetim Duhom in postanemo duhovno živi, da preidemo iz smrti v življenje (Janez 5, 24; 3, 5-6) 3. Jezusov vnebohod je več kot obljuba o ponovnem prihodu. Je zadnja stopnica v Jezusovem delu. Njegov vnebohod je omogočil Svetemu Duhu da pride in poda ljudem novo rojstvo in kreira Kristusovo telo v njih, ki verjamejo v Jezusa. Jezusov vnebohod je označil popolno izpolnitev zakona in ustoličenje cerkve, ki jo vrata podzemlja ne bodo premagala (Matevž 16,18).

1. Jezus ni prišel samo zato, da bi razkril Očetovo osebnost ali da bi zagovarjal zakon. Prišel je, da demonstrira Božjo pravičnost. Bog ni kaznoval za grehe storjene pred tem, in Jezus je prišel, da bi pokazal, da je Bog tako pravičen, kot opravičitelj vseh, ki verjamejo v Jezusa (Rimljanom 3, 25-26). 2. Jezusova smrt je bila daritev in nas pušča popolnoma v Njegovem dolgu. Moramo opustiti našo željo po povračilu, po odsluženju, ali po čemerkoli, s čimer bomo dokazali, da smo vredni tega. Naš edini odziv je lahko predati se Njegovemu namenu. Naša kontrola nad našim življenjem je končana. 3. Ko se predamo tej veliki daritvi za nas, prejmemo življenje od Boga v Osebi Svetega Duha, ki začne prebivati v nas in nas privede v življenje. Preidemo iz smrti v življenje, in naše življenje postane skrito s Kristusom v Bogu (Kološanom 3,3).

1. Mojzes ni primer "običajnega" preroka. Vrstica tedna iz 4. Mojzesove 12, 6 je vzeta izven konteksta in skuša opisati, kaj bi bralec lahko prepoznal kot preroka danes. Poln kontekst pa pravzaprav opisuje Mojzesa kot unikatnega in razkrije Božjo kazen tistim, ki bi ga klevetali. 2. Hebrejcem 1, 1-2 je zelo jasnih in ne dopušča neke "nove luči" dane preko prerokov ali "sedanje resnice", ki je drugačna od tiste, ki je že jasno razkrita v Bibliji. 3. Novozavezni dar prerokovanja je služil formaciji cerkve (Efežanom 2, 20 "Sezidani ste na temelju apostolov in prerokov. Vogalni kamen pa je sam Kristus Jezus,"SSP) in ima namen graditi Kristusovo telo, ne pa namena dajati cerkvi nove doktrine, novo luč ali "sedanjo resnico". "In on je dal, da so nekateri apostoli, drugi preroki, spet drugi oznanjevalci evangelija, spet drugi pastirji in učitelji, 12 da se sveti usposobijo za delo služenja, za izgrajevanje Kristusovega telesa," (Efežanom 4,11-12 SSP) Jezus je Božje zadnje razkritje.